Transnacionalno poročilo o potrebah malih in srednjih podjetjih (MSP)

Glavni cilj projekta SERFA je razvoj orodij za podporo MSP, ki sprejemajo vajence ali mlade na praktično usposabljanje.

Najprej smo identificirali sistemske ureditve za vključevanje mladih in vajencev v vajeništvo ali/in praktično usposabljanje v partnerskih državah ter potrebe malih in srednjih podjetij. Rezultati raziskave kažejo, da sisteme vajeništva lahko razvrstimo v tri skupine: države z zgodovinsko uveljavljenim vajeniškim sistemom (Avstrija in Nemčija), države, ki so pred kratkim uvedle ali še uvajajo vajeništvo (Grčija, Slovenija, Španija, Poljska), in države, kjer je vajeništvo že uveljavljeno, a je trenutno v fazi reformiranja (Združeno kraljestvo in Francija).

Vajeništvo, kot ga definira CEDEFOP, se od države do države lahko razlikuje glede na:

• Raven poklicne izobrazbe/kvalifikacije, pridobljene z opravljenim vajeništvom, ki zajema vse od delnih kvalifikacij do visoke izobrazbe. Programi vajeništva lahko trajajo od enega do štirih let. Razlike se pojavljajo tudi znotraj držav, med različnimi sektorji in ravnmi vajeništva. 

• Razmerje med praktičnim usposabljanjem na delovnem mestu in izobraževanjem v šoli/izobraževalni instituciji. V nekaterih državah te ureditve vključujejo tudi kratkotrajno usposabljanje na delovnem mestu (npr. nižje poklicno izobraževanje v Sloveniji), medtem ko drugje usposabljanja v podjetju trajajo daljše obdobje (npr. vajeništvo v Združenem kraljestvu).

• Pogoje sklepanja pogodb, ki se razlikujejo med državami oz. znotraj njih. Pogodba je lahko sklenjena med vajencem in podjetjem za usposabljanje in/ali podjetjem in šolo/izobraževalno institucijo.

• Vajeništvo kot del nacionalnih politik trga dela ali izobraževalnih politik. Zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih, Španija in Grčija veliko vlagata v lažje vključevanje mladih na trg dela. Na splošno pa je v vseh državah eden glavnih ciljev vajeništva olajšati prehod iz izobraževanja na trg dela.

Raziskava na področju vajeništva/praktičnega usposabljanja mladih v podjetjih je potekala v osmih partnerskih državah v 240 podjetjih. Zanimala nas je motivacija za vključevanje (ali nevključevanje) mladih, izkušnje podjetij na tem področju, podpora zunanjih institucij ki jo imajo podjetja na voljo ter potrebe podjetij pri pripravah in izvedbi praktičnega usposabljanja. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšno podporo podjetja najbolj potrebujejo, ter v naslednjih fazah projekta to podporo tudi zagotoviti.

Velika večina anketiranih podjetij (skoraj 75%) je navedla, da imajo predhodne izkušnje s praktičnim usposabljanjem mladih v podjetju in/ali vajeništvom. Podjetjem v vseh državah je skupen motiv za vključevanje v vajeništvo, saj vajeništvo vidijo kot priložnost, da lastno delovno silo usposobijo v skladu s potrebami podjetja in tako sledijo lastni strategiji za dolgoročno zagotavljanje usposobljenih in kvalificiranih delavcev.

Podjetja, ki nikoli niso objavila vajeniških učnih mest in/ali mlade usposabljala na delovnem mestu, so kot glavne razloge navajala formalne zahteve za verifikacijo učnih mest (kadrovske, birokratske ovire itd.), ter pomanjkanje časa in posvečanje drugim poslovnim prioritetam.

Zanimivo je, da t.i. cost-benefit razmerje ni bil odločilen argument za nevključevanje podjetij v vajeništvo. Podjetja v državah, kjer se vajeništvo šele uvaja, so kot glavne razloge navedla pomanjkanje informacij o vajeništvu in pomanjkanje izkušenj (npr. Grčija, Španija in Slovenija), medtem ko na Poljskem veliko podjetij ne vidi koristi od ponujanju vajeniških učnih mest.

Podjetja so navedla vrsto različnih ukrepov in storitev, ki bi spodbujala zanimanje za in vključevanje v vajeništvo (npr. informacije o financiranju, nasveti za izvajanje usposabljanja, pomoč pri pridobivanju mladih, svetovanje za vajeništvo, itd.), še posebej če bi bili ukrepi prilagojeni individualnim potrebam podjetja. Menijo, da bi večino podpornih storitev morale zagotavljati institucije, ki so odgovorne za administrativno vodenje ter izvajanje vajeništva.

Kljub temu, da rezultati kažejo, da se podjetja v državah soočajo s podobnimi izzivi, na potrebe in izzive podjetij v posameznih državah lahko vpliva tudi nacionalna institucionalna ureditev. V vseh državah so podjetja izrazila željo po podpori s strani predstavnikov delodajalcev, organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter šol/izobraževalnih institucij.

Nacionalna poročila vsebujejo tudi pravne, organizacijske in finančne okvirje v posameznih državah ter primere dobrih praks podpore za podjetja.

Prenesi transnacionalno poročilo

The European Commission support for the production of this publication does not constitute an endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.